O šoli
Zgodovina
Obrtnonadaljevalna šola je bila za potrebe ptujskih obrtnikov ustanovljena že leta 1877. V njej so se izobraževali vajenci različnih strok, med kovinarji je bilo največ kovačev, ključavničarjev, kleparjev, urarjev in mehanikov. V tem času se je obrti izučil tudi Janez Puh naš znameniti rojak iz Sakušaka v Slovenskih goricah, ki je bil izumitelj, tovarnar koles, motorjev in avtomobilov. Njegov prispevek k razvoju tehničnih ved je izredno velik. Zelo pomembno delo je opravila obrtnonadaljevalna šola pri uvajanju slovenščine v šolo in pri krepitvi narodne zavesti. Svoje strokovno poslanstvo je šola izvajala v Avstro-Ogrski monarhiji do leta 1918 in v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do leta 1941. V tem času je bilo na ptujskem območju prijavljenih 320 obrti. V povojnem času so se kovinarji od leta 1945 do 1961 šolali v strokovno nadaljevalni šoli, ki je zaradi pomanjkanja prostora gostovala v mestni osnovni šoli. Od leta 1962 do 1966 so se vajenci izobraževali v Šolskem centru za lesno predelovalno in kovinsko stroko, ki je imel učne prostore v minoritskem samostanu. Pouk je bil organiziran v periodični organizaciji. Živahen razvoj kovinsko – predelovalne industrije v tem času je zahteval tudi ustrezne strokovne kadre. Zato je bil 1. januarja 1967 ustanovljen Šolski center za kovinsko stroko Ptuj, ki je imel svoje prostore v Raičevi ulici pod gradom.
Šolsko leto 1967/68 lahko štejemo za prelomno leto, saj je šola postala samostojna; učiteljski zbor se je okrepil s stalno zaposlenimi strokovnjaki, materialni pogoji so se znatno izboljšali z dograditvijo delavnice za praktični pouk in z nabavo strojev in naprav. Interes mladih za kovinske poklice je bil velik, vpis se je od leta 1967 do 1980 povečal za 116%. Praktični pouk je bil na visoki ravni, dokaz so bili številni izdelki dijakov in vajencev na vsakoletnih razstavah. Šola je dobila status republiškega centra za izobraževanje kovačev. Industrija in obrt sta potrebovala tehnično inteligenco, zato smo v šol. letu 1979/80 pričeli redno izobraževati strojne tehnike, leto pozneje pa še metalurške tehnike. Največja pridobitev v tem obdobju je bil nov Srednješolski center, ki je bil zgrajen leta 1979 s samoprispevkom občanov, kovinarji smo se vanj vselili v letu 1980. Obdobje srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je trajalo od šol. leta 1981/82 do 1990/91 je bilo eno od najbolj spornih v novejši zgodovini srednjega šolstva. Poudarek je bil na splošni izobrazbi, premalo vsebin je bilo namenjenih praktičnemu pouku, ukinjen je bil zaključni izpit, proizvodno delo in pripravništvo pa ni odigralo funkcije usposabljanja za poklic. V tem času je popolnoma zamrlo obrtno izobraževanje. Kljub vsem napakam smo v strojništvu in metalurgiji takrat znatno povečali obseg izobraževanja, saj je bilo dovolj kadrovskih štipendij, zaposlitev pa je dobil vsak absolvent. Z drugim občinskim samoprispevkom smo v letu 1983 zgradili še specializirane učilnice in delavnice, leta 1985 pa večnamensko športno dvorano. Tako je postal Srednješolski center Ptuj ena od največjih in najmodernejših srednjih šol v Sloveniji. Prenova kritiziranega srednjega usmerjenega izobraževanja je pričela že leta 1987, dokončno pa je bila izvedena leta 1991. Programsko sta bili ločeni poklicna in tehniška šola, povečal se je fond ur za praktični pouk, prilagodijo se programi avtomehanik in avtoklepar za obrt in drobno gospodarstvo, uvede se matura. Srednješolski center se leta 1993 reorganizira v enovit zavod s 5 šolami, triletne programe združimo v poklicni elektro in strojni šoli, štiriletne pa v tehniški elektro in strojni šoli. Ta organizacijska oblika preživi samo 3 leta. Kriza v kovinsko-predelovalni industriji in strojegradnji je močno vplivala na vpis v vse programe strojništva. Na zahtevo obrtnikov smo pričeli v šol. letu 1992/93 izobraževati avtomehanike po obrtnem sistemu izobraževanja, dve leti pozneje pa še avtokleparje. V letu 1995 smo se vključili v projekt izobraževanja mojstrov za strojne mehanike in oblikovalce kovin. V praktični pouk smo uvedli poučevanje po projektni metodi, ki je dalo odlične rezultate. Leta 1996 smo dogradili avtomehanično delavnico in jo opremili s testno stezo, naslednje leto je bil zgrajen pri centru manjši atletski stadion in športna igrišča.
V tem času je bilo zelo živahno mednarodno sodelovanje s poklicno šolo iz Nemčije in firmo Mercedes-Benz iz Stuttgarta, ki nam je večkrat podarila učne modele za pouk avtomehanikov. Pri tem nam je znatno pomagala firma Dominko iz Ptuja. V skladu z novo šolsko zakonodajo je bil leta 1996 ustanovljen Šolski center Ptuj s 5 šolami. V Poklicni in tehniški strojni šoli smo ponovno združili vse programe strojništva od II. do V. stopnje zahtevnosti. V obdobju zadnjih petih let (1997 – 2002) smo največ pozornosti posvetili programski utrditvi šole, povečanju vpisa v vse programe, kvalitetnemu izvajanju pouka, zmanjšanju osipa, strokovnemu izobraževanju učiteljev, uvajanju informacijske in CNC ter CAD/CAM-tehnologije v pedagoško delo, promociji šole na razstavah, sejmih in prireditvah ter sodelovanju v razvojnih projektih s socialnimi partnerji. V šolskem letu 1997/98 smo pričeli izobraževati avtomehanike in avtokleparje po dualnem sistemu, leto pozneje pa še kleparje-krovce. Vpis v te programe je bil v začetku zelo dober, sedaj pa počasi upada zaradi neurejenih odnosov med socialnimi partnerji na področju financiranja. Pozitivni razvojni trendi v kovinsko-predelovalni industriji v tem obdobju so vplivali na večje povpraševanje po strokovnjakih na trgu dela. Zato smo v sodelovanju z OŠ izvajali projekt usmerjanja učencev v programe strojništva, ki je dolgoročno naravnan in že daje dobre rezultate. Silovit razvoj informacijske tehnologije je zahteval tudi na naši šoli spremembo strategije posodabljanja. Vsa razpoložljiva sredstva smo vložili v nakup programske opreme (SOLID EDGE, EDGE CAM, CATIA V5), v nakup zmogljivejših računalnikov in v pridobitev CNC-obdelovalnega centra. Pri tem so nam pomagali MŠZŠ, podjetje LP Mycron iz Ptuja in donatorji. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo uspeli obnoviti strojnega parka v šolskih delavnicah, ki je zastarel, saj so bili stroji nabavljeni že leta 1983. Kljub vsem težavam smo vsako leto izboljšali učni uspeh celotne šole, ki se v šol. letu 2001/02 dvigne na 94% ter uspeh na zaključnih izpitih in poklicni maturi, ki se je gibal med 98 – 100%. Ne smemo pozabiti odmevnih rezultatov dijakov in njihovih mentorjev, saj so dosegli kot posamezniki odlične rezultate na Srečanjih strojnih šol Slovenije in v ekipi regije Podravja in Pomurja.
Ob zaključku te kratke kronologije želim navesti še en suhoparen, a bistven podatek o številu diplomantov v 35 letih samostojnega dela Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj: izobraževanje od II. do V. stopnje zahtevnosti je zaključilo 4935 dijakov in vajencev ter okrog 500 odraslih, kar predstavlja velik strokovni potencial za razvoj industrije in obrti v
V tem času je bilo zelo živahno mednarodno sodelovanje s poklicno šolo iz Nemčije in firmo Mercedes-Benz iz Stuttgarta, ki nam je večkrat podarila učne modele za pouk avtomehanikov. Pri tem nam je znatno pomagala firma Dominko iz Ptuja. V skladu z novo šolsko zakonodajo je bil leta 1996 ustanovljen Šolski center Ptuj s 5 šolami. V Poklicni in tehniški strojni šoli smo ponovno združili vse programe strojništva od II. do V. stopnje zahtevnosti. V obdobju zadnjih petih let (1997 – 2002) smo največ pozornosti posvetili programski utrditvi šole, povečanju vpisa v vse programe, kvalitetnemu izvajanju pouka, zmanjšanju osipa, strokovnemu izobraževanju učiteljev, uvajanju informacijske in CNC ter CAD/CAM-tehnologije v pedagoško delo, promociji šole na razstavah, sejmih in prireditvah ter sodelovanju v razvojnih projektih s socialnimi partnerji. V šolskem letu 1997/98 smo pričeli izobraževati avtomehanike in avtokleparje po dualnem sistemu, leto pozneje pa še kleparje-krovce. Vpis v te programe je bil v začetku zelo dober, sedaj pa počasi upada zaradi neurejenih odnosov med socialnimi partnerji na področju financiranja. Pozitivni razvojni trendi v kovinsko-predelovalni industriji v tem obdobju so vplivali na večje povpraševanje po strokovnjakih na trgu dela. Zato smo v sodelovanju z OŠ izvajali projekt usmerjanja učencev v programe strojništva, ki je dolgoročno naravnan in že daje dobre rezultate. Silovit razvoj informacijske tehnologije je zahteval tudi na naši šoli spremembo strategije posodabljanja. Vsa razpoložljiva sredstva smo vložili v nakup programske opreme (SOLID EDGE, EDGE CAM, CATIA V5), v nakup zmogljivejših računalnikov in v pridobitev CNC-obdelovalnega centra. Pri tem so nam pomagali MŠZŠ, podjetje LP Mycron iz Ptuja in donatorji. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo uspeli obnoviti strojnega parka v šolskih delavnicah, ki je zastarel, saj so bili stroji nabavljeni že leta 1983. Kljub vsem težavam smo vsako leto izboljšali učni uspeh celotne šole, ki se v šol. letu 2001/02 dvigne na 94% ter uspeh na zaključnih izpitih in poklicni maturi, ki se je gibal med 98 – 100%. Ne smemo pozabiti odmevnih rezultatov dijakov in njihovih mentorjev, saj so dosegli kot posamezniki odlične rezultate na Srečanjih strojnih šol Slovenije in v ekipi regije Podravja in Pomurja.
Ob zaključku te kratke kronologije želim navesti še en suhoparen, a bistven podatek o številu diplomantov v 35 letih samostojnega dela Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj: izobraževanje od II. do V. stopnje zahtevnosti je zaključilo 4935 dijakov in vajencev ter okrog 500 odraslih, kar predstavlja velik strokovni potencial za razvoj industrije in obrti v
Vizija
Postati želimo izobraževalno središče za kvalitetno poklicno in tehniško izobraževanje mladine in odraslih v strojništvu, ki bo primerljivo v evropskem prostoru. Pričakujemo, da se bo v prihodnje industrijska struktura spremenila, nastalo bo več manjših podjetij, ki se bodo medsebojno povezovala zaradi konkurence na trgu. Tehnološka zahtevnost proizvodov in procesov se bo dvignila, kar bo zahtevalo specializacijo, dobro usposobljen tehniški kader in vlaganje v marketing. Šola se bo morala prilagoditi mednarodnim standardom znanja, zato bo potrebno razvijati ključne in specifične kompetence za posamezno poklicno področje. Programi bodo morali biti bolj fleksibilni in modularno zgrajeni, da bo omogočena večja prehodnost znotraj stroke.